Sekcije

Integracija, prenova in informatizacija poslovnih procesov
(vodi dr. Mojca Indihar Štemberger)
Danes vedno več podjetij in drugih organizacij uvaja e-poslovanje, pri čemer se povezujejo med seboj. Pri tem je potrebna integracija poslovnih procesov in aplikacij, ki jo bodo obravnavali prispevki v sekciji. Predstavljeni bodo tudi primeri povezovanja znotraj javnega sektorja ter med javnim in privatnim sektorjem. Razen tega bo govora o prenovi in managementu poslovnih procesov, skrbništvu poslovnih procesov ter o projektih prenove in informatizacije poslovanja.

Metodologije in pristopi
(vodi dr. Marko Bajec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko)
Sekcija »Metodologije in pristopi« je namenjena predstavitvi prispevkov s področja uporabe metodoloških podlag pri razvoju IS in obvladovanju informatike nasploh. V ta okvir sodijo tako metodologije razvoja kot tudi nakupa in uvedbe področnih ali celovitih informacijskih rešitev. V okviru sekcije bodo obravnavani tudi standardi, priporočila in najboljše prakse s področja obvladovanja informacijske tehnologije in storitev. Raziskave doma in v tujini so pokazale, da se metodologije in formalni pristopi v praksi zelo redko uporabljajo, čeprav je v stroki prisotno mnenje, da sledenje metodologijam izboljša tako proces razvoja kot tudi sam izdelek. Letošnja sekcija bo zato namenjena praktičnim izkušnjam, ki jih podjetja imajo z načrtovanjem, uvajanjem in uporabo metodologij ter pristopov s področja razvoja IS. Poudarek bo na načrtovanju in uvajanju metodologij ter na uporabi modernih pristopov, kot so lahke in agilne metodologije, modelno-usmerjen razvoj ipd. V okviru sekcije bodo obravnavane tudi teme s področja zunanjega razvoja (»outsourcing«).

Podatkovne tehnologije
(vodita dr. Tatjana Welzer Družovec, dr. Izidor Golob, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko)
Sekcija "Podatkovne tehnologije" je namenjena prispevkom s širšega področja znanstvenih in aplikativnih raziskav uporabe podatkov. Če je relacijska tehnologija v preteklih dobrih treh desetletjih dajala poudarek področju shranjevanja podatkov (še danes predstavlja temeljni pristop k shranjevanju podatkov), je splošen razvoj informacijskih tehnologij in strojne opreme v zadnjih letih omogočil širjenje uporabe pridobljenih podatkov. Podatkovna skladišča in podatkovno rudarjenje tako omogočata nov pogled na podatke zaključenega organiziranega sistema in nove informacije, ki omogočajo dodatne odločitve. Nove možnosti pred uporabnike, razvijalce in raziskovalce postavljajo tudi nove izive, ki jim je potrbno nameniti primerno pozornost in se nanašajo predvsem na problematiko varovanja in varnosti podatkov ter njihove kakovsti. Vse bolj pa izstopajo tudi pravni in etični vidiki povezani z uporabo, odkrivanjem in različnim shranjevanjem podatkov. S prispevki v sekciji bomo iskali odgovore na odprta vprašanja, spoznavali nove rešitve in ideje za reševanje bodočih problemov podatkovnih tehnologij.

Informacijska podpora odločanju
(vodi dr. Jurij Jaklič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta)
Nove tehnologije in pristopi k informatizaciji analitičnih odločitvenih procesov v smeri integriranih sistemov (t.i. »poslovno inteligenčnih« sistemov), ki omogočajo dostop do integriranih podatkov, njihovo deljenje in analizo ter odpiranje tovrstnih sistemov navzven, lahko v podjetjih in drugih organizacijah bistveno prispevajo k doseganju višje ravni informacijske asimetrije oziroma večje uspešnosti poslovanja. Pri tem pa se odpirajo številna vprašanja načrtovanja, razvoja, uvajanja, managementa tovrstnih sistemov, na katera bodo skušali odgovoriti prispevki v sekciji: Kateri so ključni dejavniki uspeha in tveganja informatizacije analitičnih odločitvenih sistemov v praksi? Katera so poglavitna načela načrtovanja in managementa sistemov, ki podpirajo analitične odločitvene procese? Kako zagotoviti ustrezne, kakovostne podatke za tovrstne sisteme? Kako vrednotiti uspešnost/koristi tovrstnih sistemov? Katere nove tehnologije bodo v prihodnje vplivale na razvoj sistemov za podporo poslovnemu odločanju? Kakšna je dejanska vloga informatike pri managementu znanja? Predstavljeni bodo tudi (ne)uspešni projekti s tega področja, nato pa bomo skušali analizirati razloge za (ne)uspeh.

Strateški vidiki informatizacije
(vodi mag. Sašo Novaković, IPMIT Ljubljana)
Strateško obvladovanje poslovanja in delovanja podjetij ter organizacij je pogoj za doseganje konkurenčne prednosti. Poleg tega lahko to pomeni ugodnejši poslovni izid ter zadovoljne lastnike, zaposlene in odjemalce. Pri tem so strateško načrtovanje in spremljanje pravilne ter učinkovite izrabe informacijske tehnologije in z njo povezanih virov ključnega pomena. Informacijska tehnologija lahko predstavlja eno izmed orodij za uresničevanje strategij, saj lahko z njeno pomočjo razvijamo nove poslovne modele in procese. Strateški vidiki torej odpirajo vprašanja, ki bi jim upravljavci oziroma managerji na vseh nivojih morali nameniti več pozornosti. V sekciji bomo poskusili prikazati praktične izkušnje in med ostalim odgovoriti na vprašanja kot so: Kako vzpostaviti strateške povezave za boljše poslovanje? Kako strateške vidike informatizacije pretvoriti v konkretne projekte? Kako s pomočjo strategije znižati stroške? Kakšen je pomen obvladovanja sprememb pri informacijskih projektih? Kako sprejeti dobro investicijsko odločitev?

Informacijske rešitve
(vodi Katjuša Skukan, Ixtlan Team d.o.o.)
V sekciji bodo predstavljeni primeri konkretnih projektov s področja informatike, ki so rezultat lastnega znanja in izkušenj v slovenskih podjetjih. Predstavljene bodo informacijske rešitve, ki so bile razvite oziroma vpeljane v slovenskih organizacijah. Predstavitve predstavljajo dragocen vir praktičnih informacij o tem, na kakšen način se je potrebno lotiti projektov in kje vse ležijo pasti, ki se jim lahko izognemo, da je projekt uspešen.

Infrastruktura e-poslovanja
(vodi Tomaž Gornik, Marand d.o.o.)
Osnovna lastnost sodobne informacijske infrastrukture je prilagodljivost. Nove tehnološke možnosti, arhitekurne rešitve ter standardi za povezovanje skupaj z orodji za upravljanje procesov in poslovnih pravil omogočajo gradnjo rešitev, ki lahko sledijo zahtevam današnjega poslovnega okolja. V sekciji bomo predstavili koncepte, arhitekture, tehnologije in pristope ki so potrebni za vzpostavitev tovrstne infrastrukure.

Informacijska družba
(vodi mag. Franci Pivec, Inštitut informacijskih znanosti v Mariboru)
Sekcija "Informacijska družba" bo združila prispevke, ki obravnavajo sociološke, pravne in etične vidike vplivanja informacijske tehnologije. Problemsko težišče je v izkušnji, da je socialno okolje težko obvladljiv element informatizacije, ki pa bistveno vpliva na njeno uspešnost. Ker ni posebne sekcije o izobraževanju na področju računalništva in informatike oz. o uporabi IKT v izobraževalnih procesih, bo vključena tudi ta tematika. Pričakujemo, da se bo dosedanja obravnava v smislu animiranja za informacijsko družbo v Sloveniji, po desetih letih začela prevešati v kritično analizo doseženega.

Uporaba operacijskih raziskav
(vodi dr. Lidija Zadnik Stirn, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta)
Metode operacijskih raziskav služijo za podporo odločanju in kot takšne segajo v vse pore človeškega življenja in družbe. So nepogrešljiv potencial v upravljanju na strateškem, taktičnem in operativnem nivoju odločanja, predvsem v luči konkurenčnosti. Management, informatika in metode optimiranja za podporo odločanju so tesno povezani. Management se spreminja in zato zahteva tudi neprestano spreminjanje informatike in metod za podporo odločanju. Med vsemi tremi obstoji še vedno prepad, iz česar sledi, da imajo informatiki, metodiki in praktiki na področju operacijskih raziskav pred seboj še velik delovni izziv. Narejenih je bilo že veliko število teoretičnih poskusov za dobro oskrbo upravljavcev in operaterjev z informacijami in podporami za odločanje (razni sistemi za podporo odločanju, umetna inteligenca, ekspertni sistemi, sistemi upravljanja z znanjem, itd.). S prikazom praktične uporabe teoretičnega vidika OR pa se bomo soočili na DSI 2005 v okviru sekcije Uporaba operacijskih raziskav, delno pa tudi v drugih sekcijah in okroglih mizah, ko bo govora o odločanju in podporah za odločanje v upravljanju na zelo različnih področjih.
Tako bodo prikazani primeri uporabe teorije grafov za analizo velikih rodovnikov, za reševanje problema cestnega razvoza v luči zniževanja stroškov, za optimiranje proizvodnje v lesni industriji, za kontrolo dinamičnega procesa, za optimiranje časovnih razdalj v transportu in za reševanje problemov logistike v poštnih sistemih. Nadalje bo v sekciji obravnavan problem stohastične optimizacije pri distribuciji poštnih paketov, problem optimizacije stroškov pri razrezu materiala v zaporednih časovnih obdobjih, problem upravljanja z znanjem na področju gozdarstva, problem zalog in optimalne količine naročanja materiala in model diferenciacije kot pomemben element strategije glede na konkurenco v bančništvu.

Infomatika v javni upravi
(vodi Andja Komšo, Davčna uprava Republike Slovenije)
Obdobje informatizacije obstoječih primarnih poslovnih procesov, ki je potekalo običajno znotraj posamezne organizacije javne uprave, se nadaljuje s prenovo poslovnih procesov, temelječih na sodobnih tehnologijah, elektronskem poslovanju in medsebojni tesnejši integraciji, kar naj bi omogočilo strankam - državljanom in poslovnim subjektom - enostavne, hitre in kakovostne storitve z občutnim prihrankom časa. Zaradi uspešno rešenih najnujnejših potreb po računalniški podpori izvajanja primarnih dejavnosti javne uprave se težišče aktivnosti seli na zagotavljanje večje varnosti, razpoložljivosti, kakovosti ter optimalnejše integralno načrtovanje in uvajanje novih rešitev, še posebej upoštevajoč dejstvo, da smo večplastno integrirani v EU. Zasledujoč spremenjeni trend pri zagotavljanju storitev z uvajanjem novih oblik partnerstva med državnim in privatnim sektorjem je mogoče pričakovati, da bo tudi Slovenija sledila dobri evropski praksi in bo kot alternativo obtoječemu klasičnemu načinu oddajanja storitev v izvajanje pričela uvajati tako imenovani Public Private Partnership.

Velika pokrovitelja

Pokrovitelji

Posvetovanje so omogočili tudi

Pokrovitelj opreme

Medijska pokrovitelja